Slovenija je na EURO 2024! To vemo že od novembra 2023. Od 2. decembra pa smo vedeli, da bo tekma 2. kroga v skupini C med Slovenijo in Srbijo odigrana 20. junija 2024 v Münchenu. In hitro po tem, sem že rezerviral hotel Ökohotel Alea Eco v kraju Flachsbogen za dve nočitvi, ki je do Münchena oddaljen dobrih 50 minut. Rezervirano smo imeli samo nočitev. Pomembna stvar ob rezervaciji mi je bila, da ima brezplačno odpoved, saj še takrat nismo vedeli, če bomo dobili vstopnice za zgoraj omenjeno tekmo ali ne. To smo izvedeli 25. januarja 2024 in takrat je resnično nastalo veliko veselje. Organizacija pod UEFA (Evropska nogometna zveza) (v nadaljevanju UEFA) je resnično vrhunska. Ob prijavi za možnost nakupa vstopnic (decembra), sem moral samo dodati dokumente, s katerimi dokazujem svojo invalidnost in potrebo po prostoru za električni voziček. Dokumenti, ki sem jih dodal, so za UEFA sprejemljivi. Hitro po »osvojenih« vstopnicah, sem dobil možnost, da si na stadionu, na dan tekme rezerviram/kupim tudi parkirno mesto, kar sem tudi izkoristil.
Pot proti Münchenu oz. najprej do Flachsbogna je trajala dobrih 6 ur. Ko smo prispeli tja, nas je receptorka ob prijavi vprašala, če želimo imeti tudi zajtrk, vendar smo se odločili, da se bomo drugače znašli. Takoj po namestitvi smo se odpeljali proti Münchenu in avto parkirali v neposredni bližini Marienplatza (Marijin trg). Zaradi lakote smo se šli najprej okrepčati in nato na pijačo iz hmelja. Nato smo se malo sprehodili čez mesto, kar je po dolgi vožnji, zelo pasalo. Videli smo gotsko Katedralo naše ljubljene Gospe ali Frauenkirche in si ogledali tudi notranjost. Videli pa smo tudi novo mestno hišo na Marienplatzu in zgodovinsko palačo, stavbo mestne hranilnice. Zaradi utrujenosti smo se hitro odpravili proti Flachsbognu, kjer smo šli še na eno pijačo in potem smo si preko televizije ogledali še zadnjo tekmo tega dne.
Kot sem zgoraj omenil, smo imeli rezervirano samo nočitev, zato je ati šel v trgovino in nakupil živila za zajtrk. Po zajtrku smo se usedli v avto in se odpeljali v mesto München in parkirali na enakem prostoru, kot predhodni dan. Nato smo se sprehodili do Marienplatza. Že na poti do tja smo srečali ogromno Slovencev, Marienplatz pa je bil razdeljen na dva dela: na enem delu so bili Srbi, na enem Slovenci in oboji smo že dvigovali temperaturo pred popoldansko tekmo. Po tem smo šli še na pijačo, okrog poldneva, pa smo se odpeljali proti prizorišču tekme med Slovenijo in Srbijo, Allianz Areni oz. kakor se imenuje, ko so tekme pod okriljem UEFA, Fußball Arena München. Kot sem zgoraj omenil, sem imel že rezervirano parkirno mesto, vendar smo vseeno kar nekaj časa iskali, da smo našli pravilen vhod v garažo. Ko smo končno parkirali avto, smo šli na ploščad pred stadionom, kjer je bilo že ogromno navijačev. Tam smo se družili navijači obeh reprezentanc, tam se je pilo in jedlo. Sam sem se pred tekmo še malo okrepčal in nato bil popolnoma pripravljen na spektakel. Iz te ploščadi smo lahko občudovali stadion, ki je res fantastičen! Slabo uro pred tekmo smo se odpravili na stadion in poiskali svoje mesto. Lokacija, kjer sem spremljal tekmo, je meni najljubša, saj sem bil na vrhu prvega nivoja tribun, ob kot zastavici. Ob pogledu na igrišče ni bilo nikakršnih težav, saj so Nemci ob gradnji razmišljali o tem in so prostor za nas naredili višji od spodnjih vrst tako, da četudi so navijači pred menoj stali, sem videl odlično. Prav tako pa sem iz svoje pozicije lahko opazoval ves stadion, saj ta stadion nima grajenih naslednjih nivojev tribun tako kot Santiago Bernabeu in Camp Nou, ki ti zastirajo pogled na višje tribune. In kulisa je bila resnično fantastična. Že slabo uro pred tekmo je bil stadion zelo poln, navijalo se je celotno ogrevanje. Potem pa prvi vrhunec, ko sta reprezentanci vstopili na igrišče in so navijači obeh zapeli vsak svojo himno. In težko pričakovana tekma se je lahko začela. Skozi celotno tekmo smo navijali Slovenci, Srbi tudi, a oni so obmolknili v 69. minuti, ko je Slovenija preko Žana Karničnika povedla in poslala več kot 20.000 navijačev na stadionu v ekstazo! Večino tekme je bila Slovenija boljša, a Srbi so po prejetem zadetku začeli pritiskati in to se jim je obrestovalo dobesedno v zadnji sekundi tekme, ko so po golu Jovića, izenačili. Srbi so se začeli veseliti, Slovenci pa kar nismo mogli verjeti svojim očem. Čeprav je to dan po tekmi odličen rezultat, je bila večina Slovencev, razočaranih. Po koncu tekme smo se odpravili proti avtu. Tam je bil parkiran še en avto z mariborskimi tablicami. Spregovorili smo nekaj besed, na kar so nas povabili, da se jim pridružimo pri »malici«. Tako smo jedli pohano in tudi nekaj spili. Druženje je trajalo dobro uro, nakar smo se mi odpeljali proti hotelu. Na poti smo si še kupili nekaj za spiti tako, da smo si lažje ogledali še zadnjo tekmo tega dne po televiziji. Naslednje jutro smo se odpeljali proti domu.
