Ne spomnim se točno kdaj natančno sem kupil te vstopnice, a ko sem jih kupil, sem bil zelo vesel. Priznam, nisem ravno ekstra velik navdušenec AC/DC, avstralske rock skupine, ki sta jo leta 1973 ustanovila brata Malcolm in Angus Young, vendar rock glasba mi je zelo blizu.
Dunaj sem obiskal z osebno asistentko Sabino. Na Dunaju sva bila med 25. 6. in 27. 6. 2024. Pot sva začela v torek zjutraj in po dobrih 3 urah vožnje sva prišla do najinega prvega postanka. To je bila znana Schönbrunnska palača, ki je nekdanja poletna rezidenca Habsburžanov in obsega čudovite vrtove, živalski vrt in razkošne notranje prostore. Zgrajena je bila v 17. stoletju in ima 1441 sob. Seveda sva šla na ogled rezidence. Videla sva kipe, razkošne in ogromne sobane z razkošnimi lučmi, slikami in freskami, veliko skulptur, zanimive prikaze tistega časa in čudovito notranje pohištvo. Po končanem ogledu, sva se peš odpravila proti znanemu živalskemu vrtu. Do tja sva se sprehajala po čudovitih Schönbrunnskih vrtovih, ki so zasnovani v baročnem slogu. Iz vrtov se odlično vidi na Gloriette, do katere sva se povzpela in od koder sva imela prečudoviti pogled na palačo Schönbrunn ter vrtove. Nato sva šla še v živalski vrt, kje imajo ogromno živali. Največ interesa sem pokazal nad polarnimi medvedi, žirafami in sloni. Na tem mestu naj povem, da se nikakor ne strinjam, da imamo v živalskih vrtovih polarne živali v neprimernih okoljih. Po ogledu živalskega vrta sva šla do hotela Rioca Vienna Posto 2, kjer sva imela rezervirano 2 nočitvi z zajtrkom. Po nastanitvi sva šla poiskati nekaj za pod zob in normalno, sam sem jedel Wiener Schnitzel. Nato pa sva še samo poiskala lokal, kjer sva lahko gledala tekmo EURO 2024 med Slovenijo in Anglijo ter navijala za Slovenijo, ki se je z remijem uvrstila v osmino finala evropskega prvenstva.
Naslednji dan, po zajtrku, sva šla peš raziskovati Dunaj. Odpravila sva se proti centru mesta, natančneje proti Stephansplatzu ali trgu svetega Štefana. Na trgu je mogočna gotska katedrala svetega Štefana. Seveda sva vstopila vanjo in si jo ogledala. Naravnost impresivna je. Nato sva videla palačo Equitable, potem pa sva šla v katoliško cerkev sv. Petra iz obdobja baroka. Med sprehajanjem sva videla Kužno znamenje, spomenik, ki služi kot opomba na kugo, ki je Dunaj prizadela 1679. Videla sva tudi avstrijsko narodno knjižnico, zelo zanimivi vhod oz. porisane stopnice pred muzejem Albertina. Nato sva šla na kosilo, po kosilu pa proti hotelu, kjer sva se stuširala in odpravila proti največjemu avstrijskemu stadionu Ernst Happel, ki se nahaja v mestnem parku Prater in je bil zgrajen že davnega leta 1931. Sprejme nekaj več kot 51.000 navijačev, med koncerti, kot je bil zdaj, pa sprejme okoli 56.000 glasbenih navdušencev. Na stadion sva prispela približno 2 uri pred začetkom koncerta. Poiskala sva vhod za osebe s posebnimi potrebami. Prostor za takšne osebe, predvsem za osebe na invalidskih vozičkih je improviziran, ker je »sestavljen«. Predvidevam, da je ta prostor vedno tam, pa naj gre za koncerte ali nogometne tekme, ker drugega vhoda za nas nisem opazil. Lokacija za nas na stadionu je bila fantastična, saj smo odlično videli na oder, prav tako pa smo videli celotni parter in celotne tribune. Najprej je nastopila neka predskupina, okoli pol 9 ure zvečer, pa so končno na oder prišli tisti, zaradi katerih je bil stadion nabito poln in vzdušje naelektreno. Avstralska rock skupina AC/DC! In kakšno vzdušje so naredili. To je bilo resnično noro, epsko, fenomenalno, nepozabno! Zapeli so vse najbolj znane njihove pesmi, glasbeni navdušenci smo peli z njimi. Gledalci na tribunah so imeli svetlikajoče zapestnice, da so ustvarjali čudovito svetlobo. Kakšna poslastica je to bila! Vendar vrhunec vseh vrhuncev se je zgodil 45 minut pred koncem koncerta, ko je stvari v roke vzel kitarist Angus Young in samostojno brenkal po kitari dobrih 30 minut. Resnično epsko! Zaključek koncerta so pa oznanili dobesedno topovski udari!
Po zaključenem koncertu sva se odpravila proti hotelu, šla spat, naslednje jutro po zajtrku pa sva se odpeljala proti domu.
