Po 751-ih kilometrih in nekaj več kot 8 ur trajajoči poti smo prispeli do območja Cinque Terre, natančneje do mesteca Monterosso al Mare, kjer smo si že pred časom rezervirali apartma. Po nastanitvi smo šli na sprehod proti morju in levo zagledali neko potko. Šli smo po njej in našli restavracijo na pečini, Porto Roca. Odločili smo se, da je še prehitro za pijačo in odšli navzdol in na desno stran. Morali smo iti skozi tunel in se sprehodili po peš poti. Naleteli smo na železniško postajo in ugotovili, da dvigalo deluje, vendar kljub vsemu je bilo potrebno uporabiti tudi stopnice, da prideš do vlaka. Na poti v apartma smo se sprehajali po ozkih ulicah mesteca. Zaradi dejstva, da smo videli stopnice, smo se odločili, da bomo tokrat večino časa uporabljali ročni voziček.
Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili proti železniški postaji in se odpeljali v Vernazzo. Bil je deževen dan, vendar nas to ni ustavilo pri raziskovanju mesta. Ogledali smo si srednjeveško cerkev Svete Marjete Antiohijske, ki je zgrajena v romanik stilu. Nato smo se okrepčali v piceriji Vulnetia, kjer sem jedel odlične špagete z rakci. Po kosilu smo se vrnili v apartma. Po popoldanskemu počitku smo se kljub dežju odpravili na sprehod in šli vse do kipa Velikana. Tudi drugi večer je bil, kot prvi, namenjen Ligi prvakov.
Drugi dan v Cinque Terre smo se prebudili v deževno jutro, zato smo apartma zapustili šele po 12h in se odpravili v Corniglio. Takoj po prihodu na železniško postajo smo se morali kar pošteno povzeti do mesta vendar nas je ujel dež in smo poiskali začasno zatočišče. Tam smo spoznali Melito in Robija. Zaradi dežja smo se odločili, da gremo poiskati gostilno za pijačo. V gostilni smo se kar dolgo zadržali, zato smo sklenili, da bomo tam kósili. Po kosilu smo se še malo sprehodili po mestecu in se nato vrnili v Monterosso al Mare, kjer smo šli še pivo ob morju od koder smo opazovali valove.
Zadnji dan v Cinque Terre smo se z vlakom najprej odpeljali v kraj Riomaggiore. Končno nas je pričakalo sončno vreme. Vlak nas je pripeljal do vznožja mesta nakar smo se samo vzpenjali. Ulice so bile ozke, barvite. V tem kraju je cerkev svetega Janeza Krstnika, ki je krasna. Šli smo tudi višje, da smo imeli odličen pogled nad mestom. Seveda pa smo šli tudi do obale (pristanišča) in si ob njej privoščili kozarček rujnega. Kraj Riomaggiore smo obdelali, zato smo z vlakom odpeljali še do Manarole. Mesto ima potko nad obalo, zato smo se malo sprehodili po njej. Videli smo cerkev svetega Lovrenca. V tem kraju smo se še najedli in se odpravili proti apartmaju. Zvečer smo bolj kot ne počivali, naslednje jutro pa smo se odpeljali nazaj proti Ptuju.
Cinque Terre in dostopnost. Cinque Terre je območje 5 vasic: Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore. Vsaka vasica je sicer dostopna z avtom vendar je pot do njih z njim zelo otežena in dolga čeprav razdalja ni velika. Kljub vsemu smo raje uporabljali vlake do katerih pa je brez uporabe stopnic nemogoče priti. Zaradi uporabe vlakov sem večino potovanja uporabljal aktivni ročni voziček vendar, ko sem na njem, sem popolnoma odvisen od drugih. Po večini vasic bi se pogojno dalo voziti s pravim električnim vozičkom Permobil ampak bi hitro naletel na oviro in bi se vozil samo tam, kjer bi se lahko. Če bi šel še enkrat, bi s sabo vzel potovalni električni voziček, ki je lažji. Glede na to kako opevane so Cinque Terre, sem pričakoval veliko boljšo dostopnost vasic, predvsem pa me je zmotilo to, da ni bilo dostopa do vlakov. Ko pomisliš kakšne prihodke imajo zaradi turizma, bi bil strošek izgradnje dvigal in dostopnost do vlakov za njih, kaplja v morje.
